Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) je bil v Sloveniji sprejet leta 2018 z namenom zagotoviti enakopraven dostop do informacij in storitev na spletu za vse uporabnike, še posebej za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon ureja ukrepe za izboljšanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja.

1. Namen zakona

Glavni cilj ZDSMA je zmanjšati digitalno neenakost z zagotavljanjem dostopnih spletnih vsebin za vse uporabnike, ne glede na njihove fizične ali kognitivne sposobnosti. S tem se spodbuja večja vključenost in medsebojna povezanost v družbi.

2. Kdo so zavezanci?

Zakon se nanaša predvsem na:

Državne organe: ministrstva, vladne službe in druge državne institucije.
Organe samoupravnih lokalnih skupnosti: občine in mestne občine.
Osebe javnega prava: institucije, ki jih financira država ali lokalne skupnosti in opravljajo javne storitve.

Pomembno je omeniti, da zakon ne velja za spletišča in mobilne aplikacije javnih radiotelevizij ter nevladnih organizacij, ki ne opravljajo storitev, bistvenih za javnost ali posebej namenjenih invalidom.

3. Ključne zahteve glede dostopnosti

ZDSMA določa, da morajo zavezanci zagotoviti, da so njihova spletišča in mobilne aplikacije:

Zaznavna: Informacije in uporabniški vmesniki morajo biti predstavljeni na način, ki ga uporabniki lahko zaznajo.
Operabilna: Uporabniški vmesniki in navigacija morajo biti takšni, da jih lahko uporabniki uporabljajo.
Razumljiva: Informacije in delovanje uporabniškega vmesnika morajo biti razumljivi.
Robustna: Vsebina mora biti dovolj odporna, da jo različni uporabniški agenti, vključno s tehnologijami za podporo uporabnikom z oviranostmi, lahko pravilno interpretirajo in uporabijo.

Te zahteve izhajajo iz smernic WCAG (Web Content Accessibility Guidelines) 2.1, ki jih določa konzorcij W3C in veljajo kot svetovni standard za dostopnost spletišč.

4. Kaj pomeni dostopnost spletišča v praksi?

Spletna dostopnost pomeni, da lahko vsebino in funkcionalnosti spletne strani ali aplikacije uporabljajo vsi ljudje, tudi tisti s posebnimi potrebami. To vključuje prilagoditve za:

Slepe in slabovidne: uporaba bralnikov zaslona, prilagojenih barvnih kontrastov in možnosti povečave besedila.
Gibalno ovirane: možnost navigacije po spletišču s tipkovnico ali drugimi pripomočki.
Naglušne in gluhe: podnapisi in transkripcije za avdio ter video vsebine.
Druge kognitivne ovire: jasna struktura vsebine, preprosta navigacija in razumljiv jezik.

5. Rok za prilagoditev spletišč in aplikacij

Zakon o dostopnosti spletišč določa, da morajo javni sektor in določene druge organizacije zagotoviti dostopnost svojih digitalnih storitev v določenih rokih:

23. september 2019: vsa nova spletišča (ustvarjena po tem datumu) morajo biti dostopna.
23. september 2020: vsa obstoječa spletišča morajo biti dostopna.
23. junij 2021: vse mobilne aplikacije morajo biti dostopne.

Za zasebni sektor zakon ne določa obveznosti, vendar se dostopnost priporoča, saj povečuje uporabniško izkušnjo in lahko izboljša SEO ter dosegljivost vsebin širšemu krogu uporabnikov.

6. Kazni za neupoštevanje zakona

Če spletišča in mobilne aplikacije ne izpolnjujejo zahtev zakona, so predvidene sankcije:

Inšpekcijski nadzor: izvaja Inšpektorat za informacijsko družbo.
Če nepravilnosti niso odpravljene, lahko sledi globa za pravne osebe od 500 do 5.000 evrov.
Odgovorna oseba v pravni osebi (npr. direktor) je lahko kaznovana z globo od 200 do 1.000 evrov.

7. Kako preveriti dostopnost spletišča?

Preverjanje dostopnosti spletišča je ključno za zagotavljanje skladnosti z zakonom in izboljšanje uporabniške izkušnje. Obstajajo različna orodja in metode, ki vam lahko pomagajo oceniti, ali vaša spletna stran ustreza standardom dostopnosti.

1️⃣ Avtomatizirana orodja za testiranje

Obstajajo številna spletna orodja, ki lahko avtomatsko preverijo dostopnost vaše strani:

Lighthouse (Google Chrome DevTools) – brezplačno orodje, ki analizira dostopnost, SEO in hitrost strani.
WAVE (Web Accessibility Evaluation Tool) – prepozna težave pri kontrastu, manjkajoče alt opise in druge pomanjkljivosti.
axe DevTools – profesionalno orodje za razvijalce, ki omogoča globlje analize dostopnosti.

2️⃣ Ročno testiranje s pomočjo uporabnikov

Samodejna orodja ne prepoznajo vseh težav, zato je pomembno tudi ročno testiranje. Pri tem lahko sodelujejo:

Osebe s posebnimi potrebami, ki uporabljajo pripomočke za dostop (bralnike zaslona, prilagojene tipkovnice ipd.).
Razvijalci in oblikovalci, ki preizkusijo navigacijo in funkcionalnosti spletne strani brez miške (samo tipkovnica).

3️⃣ Uporaba bralnikov zaslona

Za testiranje dostopnosti za slepe in slabovidne lahko uporabite bralnike zaslona, kot so:

NVDA (NonVisual Desktop Access) – brezplačen bralnik zaslona za Windows.
JAWS (Job Access With Speech) – plačljiva programska oprema za slepe in slabovidne.
VoiceOver (Apple) – vgrajen bralnik zaslona za macOS in iOS.

Testiranje z bralniki zaslona pomaga ugotoviti, ali so vsi elementi na spletni strani pravilno označeni in dostopni uporabnikom z oviranostmi.

Potrebujete analizo in testiranje strani po zakonu o dostopnosti spletišč?

8. Kako urediti dostopnost spletišča?

Da bi vaše spletišče izpolnjevalo zahteve Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), je treba upoštevati smernice WCAG 2.1 in prilagoditi določene elemente strani.

1️⃣ Tehnične prilagoditve

✅ Uporaba semantičnega HTML – pravilna uporaba oznak, kot so <h1>, <h2>, <p>, <button>, <form>.
✅ Alternativna besedila za slike – vsaka slika mora imeti opis (alt atribut), ki pojasni vsebino slike uporabnikom bralnikov zaslona.
✅ Pravilna uporaba barv in kontrasta – barvna shema mora zagotavljati dovolj kontrasta med besedilom in ozadjem.
✅ Omogočena navigacija s tipkovnico – uporabniki morajo biti sposobni dostopati do vseh funkcij strani brez uporabe miške.

2️⃣ Prilagoditve vsebine

✅ Preprost in razumljiv jezik – uporabljajte jasne in kratke stavke, da olajšate branje osebam s kognitivnimi ovirami.
✅ Strukturirana vsebina – razdelite vsebino v kratke odstavke, uporabite naslovne oznake (H1, H2, H3), sezname in poudarke.
✅ Podnapisi in transkripcije – vse avdio in video vsebine morajo imeti podnapise ali besedilne prepise.

3️⃣ Testiranje in povratne informacije

✅ Redno testiranje dostopnosti z avtomatiziranimi orodji in ročnimi testi.
✅ Zbiranje povratnih informacij od uporabnikov z različnimi potrebami.
✅ Stalno posodabljanje vsebine za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in tehnološkimi spremembami.

Uredite spletno stran po zakonu o dostopnosti spletišč (ZDSMA)!

9. Pogosta vprašanja (FAQ)

1️⃣ Ali morajo tudi zasebna podjetja prilagoditi svoja spletišča?

Zakon o dostopnosti spletišč se nanaša predvsem na javne organe in organizacije javnega prava. Kljub temu se dostopnost priporoča tudi zasebnim podjetjem, saj izboljšuje uporabniško izkušnjo in lahko pozitivno vpliva na SEO ter ugled podjetja.

2️⃣ Kako vem, ali je moje spletišče skladno z zakonodajo?

Uporabite orodja, kot so Lighthouse, WAVE ali axe DevTools, da preverite skladnost s standardi WCAG 2.1. Če niste prepričani, lahko najamete strokovnjaka za dostopnost.

3️⃣ Kakšne so posledice, če ne prilagodim spletišča?

Za javne institucije, ki ne upoštevajo zakona, so predvidene globe od 500 do 5.000 evrov. Zasebni sektor sicer ni zakonsko zavezan, vendar lahko nedostopna spletna stran vodi do izgube strank in slabše vidnosti v iskalnikih.

4️⃣ Ali obstaja uradna spletna stran s smernicami za dostopnost?

Da, Evropska komisija ponuja smernice in informacije na Digitalna strategija EU.

5️⃣ Kako hitro moram prilagoditi svojo spletno stran?

Javne institucije so morale prilagoditi nova spletišča že do 23. septembra 2019, obstoječa spletišča do 23. septembra 2020, mobilne aplikacije pa do 23. junija 2021. Če vaša stran še ni dostopna, jo morate čim prej prilagoditi, da se izognete morebitnim sankcijam.

Zaključek

Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij ni le zakonska obveznost, temveč tudi pomemben korak k vključujoči digitalni družbi. S prilagoditvami spletnih strani lahko omogočimo dostop do informacij in storitev širšemu krogu uporabnikov, vključno z invalidi in starejšimi osebami.

Glavne prednosti izboljšane dostopnosti so:
✅ Boljša uporabniška izkušnja za vse obiskovalce.
✅ Večji doseg spletne strani in boljša uvrstitev v iskalnikih (SEO).
✅ Skladnost s pravnimi zahtevami in izogibanje sankcijam.
✅ Družbeno odgovorno ravnanje in izboljšanje ugleda organizacije.

Če še niste poskrbeli za dostopnost vaše spletne strani, je zdaj pravi čas, da to storite!